Izpit iz slovenščine je na splošni maturi eden od treh obveznih predmetov (poleg matematike in angleščine). Dijaki ga opravljajo le na visoki ravni zahtevnosti, nanjo pa se posebej ne prijavljajo. Izpit sestavljata pisni in ustni del: pisni del sestavljata dva dela (IP 1 in IP 2), oba dela pa se ocenjujeta zunanje.

Pisni del izpita sestoji iz pisanja dveh izpitnih pol, torej izpitne pole 1 (esej) in izpitne pole 2 (razčlemba neumetnostnega besedila).

Na IP 1 kandidat svoje znanje in sposobnosti dokazuje s pisanjem šolskega eseja (odloči se lahko med dvema možnostma, in sicer lahko piše razpravljalni ali interpretativni/razlagalni esej). Pri tem ob besedilih izbranega tematskega sklopa (tako naslov tematskega sklopa kot besedila so vsako leto drugačna) dokaže svojo zmožnost razpravljanja/razlaganja o književnosti (problemsko, raziskovalno, ustvarjalno branje). Besedila primerja, uvršča v kontekst, vrednoti, aktualizira, izraža doživljanje in razumevanje …

Pri pisanju IP 2 kandidat usmerjeno razčlenjuje (neumetnostno) izhodiščno besedilo in tvori krajšo besedilno vrsto. Pri tem prepoznava: okoliščine nastanka, namen tvorjenja, razumevanje vsebine in temo izhodiščnega besedila. Dokaže svojo pravopisno, pravorečno, skladenjsko, poimenovalno, slogovno in metajezikovno zmožnost razčlenjevanja izhodiščnega besedila. Prepozna in vrednoti prvine nebesednega sporazumevanja ter dokazuje zmožnost vrednotenja učinkovitosti, ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti izhodiščnega besedila. Dokaže sposobnost utemeljevanja lastnega mnenja ter poznavanje strokovnega izrazja. Ob pisanju krajše besedilne vrste pa dokaže, da je zmožen tvoriti krajše neumetnostno besedilo.

Ustni del izpita kandidat opravlja pred šolsko izpitno komisijo. Pri tem dokazuje zmožnost estetskega branja ter govornega izražanja v knjižnem jeziku, pri čemer upošteva kulturo dvogovora. Pokaže ustrezno literarnozgodovinsko in literarnoteoretično znanje ob razlagi umetnostnega besedila (ali odlomka). Dokazuje tudi zmožnost kritičnega razmišljanja o vlogi in položaju slovenskega jezika v preteklosti in le-to primerja s sedanjostjo.

Znanje slovenščine na maturi se preverja v določenem časovnem okviru (esej 120 minut, razčlemba neumetnostnega besedila 90 minut), posamezni deli izpita pa se točkujejo po spodnji shemi:

Podrobnejše informacije o maturitetnem izpitu iz slovenščine najdete v Predmetnem izpitnem katalogu za slovenščino, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega izpitnega centra na povezavi tukaj. Tu najdete tudi informacije o izvedbi mature iz slovenščine za tekoče leto, pravila in koledar za izvedbo izpita ter stare maturitetne pole, ki ne predstavljajo več izpitne tajnosti, kandidatom pa so v pomoč pri pripravi na maturitetni izpit.